»Rast zasebnih stanovanjskih investicij je v preteklih dveh letih kljub zaostrovanju pogojev financiranja ostala visoka. Spodbujala jo je zlasti pričakovana rast cen nepremičnin,« ugotavlja Banka Slovenije.
Njena podrobnejša razčlenitev kaže na drugačno gibanje stanovanjskih investicij v primerjavi z drugimi zasebnimi naložbami. Pri slednjih je bilo opaziti izrazito upočasnitev, ki običajno sledi omejevalni denarni politiki in posledično višjim posojilnim obrestim. Nasprotno je ostala rast stanovanjskih investicij visoka in je skupaj z naložbami države podpirala gradbeno dejavnost.
Kljub visoki rasti stanovanjskih investicij se ponudba še naprej prilagaja počasi, presežno povpraševanju na trgu nepremičnih se ohranja in s tem tudi razmeroma visoka rast cen.
BS ocenjuje, da bi lahko v zadnjih dveh letih ravno rast cen krepila rast stanovanjskih investicij, saj kljub manj ugodnim pogojem financiranja ohranja pričakovano donosnost tovrstnih naložb. Pričakovana rast cen nepremičnin je namreč več kot nadomestila posledice slabših pogojev financiranja.
Kako imamo v Sloveniji radi nepremičnine
Banka Slovenije je ocenila tudi sestavo presežnega neto premoženja pri nas in v evrskem območju.
Na začetku pandemije se je presežno premoženje tako v Sloveniji kot evrskem območju kazalo pretežno v presežnih bančnih vlogah. Po odprtju gospodarstev in odpravi omejitvenih ukrepov pa je v sestavi presežnega neto premoženja prišlo do postopnega premika od likvidnih sredstev k zmanjševanju zadolženosti gospodinjstev, povečevanju imetij v manj likvidnih finančnih sredstvih in rasti stanovanjskih naložb.
Kaj je kdo naredil, ni težko uganiti
Tako so ob koncu leta 2023 v sestavi presežnega premoženja v evrskem območju prevladovale delnice, vzajemni skladi, zavarovalniški in pokojninski skladi ter obveznice, v Sloveniji pa so presežno premoženje gospodinjstev ohranjali predvsem izrazito manjša zadolženost in stanovanjske investicije.
Preberite tudi:
Umetna intelegenca pomaga ocenjevalcem povsod
