V Sloveniji so podatki še bolj zaskrbljujoči kot v drugih državah EU, saj so se na medletnem nivoju cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju lanskega leta povečale za več kot 12 odstotkov (EU povprečje je bilo pri 10 odstotkih), izhaja iz najnovejšega Poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije.

“Zanimiva je primerjava z gospodarsko aktivnostjo: od leta 2015 dalje je v Sloveniji realni bruto domači proizvod narasel za nekaj manj kot 30 odstotkov, medtem ko so realne cene stanovanjskih nepremičnin narasle kar za 50 odstotkov.”

Različni kazalniki precenjenosti stanovanjskih nepremičnin, ki jih pripravlja Banka Slovenije.

S svojimi orodji Arvio omogoča analizo nepremičnine v nekaj minutah – brez dostopa do drugih podatkovnih baz in izgubljanja časa z brskanjem po spletu. Naše stranke so banke, ocenjevalci vrednosti nepremičnin, nepremičninski posredniki in večja podjetja, ki naše rešitve vgradijio v svoje produkte.

V obdobju vedno večje konkurence v bančni industriji in pojavom fintech startupov, ki disruptirajo konzervativno bančno industrijo, se naše bančne stranke vedno bolj zavedajo pomena dobre uporabniške izkušnje in tehnologije, ki to lahko podpre.

Trgoskop vseskozi izboljšujemo in prilagajamo potrebam uporabnikov. Trenutno je v razvoju in testiranju nov set nadgradenj, ki bodo kmalu vključene v Trgoskop.

V mesecu aprilu 2022 bomo v Trgoskop dodali:

• Preglednješi prikaz lokacij nepremičnin na ortofotu (stavbe in parcele, ki so bile predmet posla, bodo označene s senčenjem površin).
• Dopolnjen iskalnik na zemljevidu s prikazom radija iskanja.
• Podatke o boniteti zemljišča.
• Posodobljen šifrant dejanske rabe delov stavb glede na zadnji veljavni praviln

Najemniki

Kar zadeva slovenski najemniški trg stanovanj imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami velik delež neprofitnih najemnin, razmeroma malo najemnikov pa plačuje tržno najemnino.

Čeprav si v razpravah o dostopnosti stanovanj velikokrat za vzor jemljemo sosednjo Avstrijo, zadeva ni tako enostavna. Svetla izjema s svojo dolgoročno uspešno stanovanjsko politiko je v bistvu le Dunaj, povprečja za celo državo pa so manj prijazna za najemnike, kot so pri nas.

V zahodnoevropskih državah veliko manj ljudi živi v svoji nepremičnini, kot je to v vzhodnoevropskih državah, kar izhaja iz različne ekonomske zgodovine. Na Zahodu so tako vajeni, da jim nepremičnina predstavlja velik življenjski strošek (najemniki plačujejo za naše razmere visoko najemnino, lastniki pa davek). Seveda imajo višje plače, a njihov pomemben del je namenjen za najem stanovanja.

Nizki slovenski donosi

Po nemških merilih imamo pri nas precej nizke donose stanovanjskih nepremičnin (od dva do štiriodstotne). Slovenci imamo pač poseben odnos do lastništva nepremičnin. Takšna oblika premoženja nam je blizu in oprejemljiva. Če drugega ne, bodo stanovanje potrebovali otroci, ko bodo šli študirati v mesto.

Večina slovenskih kupcev ne gleda toliko na tekoči donos, kot pa si obeta rast same vrednosti nepremičnine. Resnici na ljubo ta v zadnjih dvajsetih ali tridesetih letih ni razočarala. Zadnjih pet let raje niti ne omenjamo, saj so se stanovanja v najbolj zaželenih mestih podražila tudi za 50 odstotkov. Z najemninami se kvečjemu odplača del kupnine, za katerega je bilo najeto posojilo, po desetih letih ali morda 15, pa je stanovanje »naše«.

V Nemčiji je drugače, saj je večina stanovanj v lasti nepremičninskih skladov. Logika slednjih je seveda drugačna, saj morajo izplačevati dividende, zato pa rabijo tekoči donos iz svojih naložb.