Napoved gibanja cen stanovanjskih nepremičnin

Napoved gibanja cen stanovanjskih nepremičnin

Strokovne službe Banke Slovenije so pripravile Analizo vplivov epidemije na gospodarsko in finančni sektor. Ocena temelji na marčevski Analizi učinkov Covid-19 na slovensko gospodarstvo (dostopno na spletni strani Banke Slovenije). Analitiki Banke Slovenije so analizo vplivov epidemije na gospodarstvo in stanovanjske nepremičnine pripravili na podlagi dveh scenarijev, blažjega in ostrejšega. Tako napoveduje, da se bo gospodarska rast v blažjem scenariju letos znižala za 6%, po ostrejšem pa za 16%. Na podlagi teh napovedi je Banka Slovenije  pripravila oceno tveganja za slovenski finančni sistem in v sklopu tega tudi napoved gibanja cen stanovanjskih nepremičnin. 

Trg nepremičnin v preteklem letu

V poročilu izpostavljajo, da Slovenija pred nastopom epidemije ni imela neravnovesij na trgu stanovanjskih nepremičnin, saj je bil delež naložb v stanovanjske nepremičnine v BDP stabilen in ni kazal znakov pregrevanja gradbene dejavnosti. Rast stanovanjskih posojil je bila v zadnjem kvartalu 2019 zmerna in je medletno znašala 5,5%. Hkrati izpostavljajo, da so cene  stanovanjskih nepremičnin od leta 2015 do 2019 nominalno povprečno naraščale za 6,6% letno (realno za 4,6%). Ocenjujejo, da so cene v tem obdobju prišle na raven ravnovesnih cen (glede na dejavnike povpraševanja in ponudbe). 

Kaj bo s cenami

Analitiki Banke Slovenije ugotavljajo, da je bil vpliv epidemije na povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah takojšen, število transakcij je znatno upadlo. Na strani povpraševanja bodo nadaljnji pritiski zaradi upada dohodka gospodinjstev, naraščajoče brezposelnosti in zmanjšanja zaupanja. Hkrati se bodo gradbena podjetja lahko soočala z likvidnostnimi težavami zaradi manjših prihodkov, kar bo vplivalo na ponudbo nepremičnin. 

Cene stanovanjskih nepremičnin v dveh scenarijih
Vir: Ocena sistemskih tveganj in odpornosti finančnega sektorja ob epidemiji Covid 19, Banka Slovenije, maj 2020.

Na podlagi opisanih dejavnikov analitiki napovedujejo, da se bo po blažjem scenariju indeks cen stanovanjskih nepremičnin do konca leta 2020 realno znižal za 5% glede na konec leta 2019 (nominalno za 3%). Po ostrejšem scenariju ocenjujejo, da se bo indeks cen stanovanjskih nepremičnin do konca leta 2020 v primerjavi s koncem leta 2019 realno znižal za 13% oz. nominalno za 11%. 

Negotovost ostaja

Ocena posledic epidemije je težavna, saj so napovedi povezane z negotovostmi in pomanjkanjem informacij. Tako v poročilu dopuščajo možnost za večje znižanje cen stanovanjskih nepremičnin kot kažejo trenutne napovedi na podlagi modela, in sicer bi na to lahko vplivala dodatna ponudba stanovanjskih nepremičnin, ki bi se pojavila na trgu zaradi upada povpraševanja po turističnih kapacitetah. Izpostavljajo tudi, da bi lahko upad dohodka gospodinjstev in hkratne likvidnostne težave gradbenih podjetij botrovale večjemu znižanju prodajnih cen. 

Hkrati Banka Slovenije izpostavlja, da se gospodarska aktivnost ni zmanjšala zaradi notranjih neravnovesij v gospodarstvu, marveč zaradi zunanjih dejavnikov. Zaključujejo, da bi lahko bilo okrevanje hitrejše kot ob prejšnji krizi. Hitrost okrevanja bo močno odvisna tudi od učinkovitosti in zadostnosti ukrepov za ohranitev delovnih mest in podjetij.

Celotna analiza Banke Slovenije je dostopna na povezavi.